Škoromati
Maske Škoromatov veljajo po pisnih virih za najstarejše pustne maske na Slovenskem. V dokumentih so jih omenjali že daljnjega leta 1340 v furlanskem Čedadu. 12. februarja 1340 je tamkajšnji mestni svet v pustnem času prepovedal šemiti se "in habitu scaramatta", kar pomeni v obleko škoromata. Čeprav daleč od Čedada, se v nekaterih vaseh jugozahodne Slovenije, v pokrajini Brkini, poganski škoromati ohranili vse do danes. 
Maske škoromatov v pustnem času danes živijo le v sedmih vaseh, med njimi pa so med najbolj prodornimi in uspešnimi prav škoromati iz Hrušice. Ti so, edina skupina škoromatov, ki se strogo drži starodavnega izročila in ne nastopa izven pustnega časa ter v svoje vrste ni nikoli sprejela žensk. Edini med škoromati si obraz zakrivajo z lesenimi maskami.
Med škoromati iz Hrušice zasedata posebno častno mesto eden ali dva grozna črna ŠKÓPITA, najštevilčnejši so ŠKOROMATI Z ZVONCI, v skupini ne smejo manjkati GODCI, POBERINI, ki vstopijo v vsako hišo in pobirajo darove, vsako leto znova se ob pustu poročita ŽENIN IN NEVESTA, LOVCU skuša zbežati in mu uganjati norčije MEDVED MARKO, po hišah rada kradeta CIGAN IN CIGANKA, medtem ko otroke straši HUDIČ. V skupini je še CUNJAR, TA DEBEL, S PEPELOM, SEJALEC, GOZDAR, pa V BELEM in drugi. Občasno se po domači vasi zapelje tudi ŠIŠCA, vprežne živali pa oponaša trojica z ORNIMI KULCI. 
Najbolj značilen lik škoromatov je ŠKÓPITI, ki je tudi edini neposreden potomec v srednjem veku prepovedanih škoromatov. Gre za enega ali dva najvišja, najmočnejša in najbolj divja fanta v vasi, ki si obraz in roke namažeta s črnimi sajami, oblečena sta v črn platneni plašč, na glavi imata široka klobuka iz zajčje kože, v rokah pa držita velike lesene klešče. Z njimi so včasih kastrirali živino, iz česar izhaja njihovo grozno ime (škopiti = kastrirati), danes pa z njimi lovijo mlada dekleta, ŠKOROMATI Z ZVONCI pa jih po obrazu namažejo s sajami. S tem jim simbolično zaželijo plodnosti, s čimer naj bi zagotovili tudi preživetje celotnega rodu. 
Škoromati iz Hrušice so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, trenutno pa se pripravljajo še na postopek vpisa v seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine pod okriljem Unesca.
